Ob 11. decembru, mednarodnem dnevu gora, so se v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija z različnimi dogodki vključili v mednarodni festival Brati gore, ki ob podpori Alpske konvencije spodbuja praznovanje kulturne raznolikosti in hkrati podobnosti v Alpah ter povezuje gore in kulturo. V sodelovanju s PD Idrija so v studiu Idrijskih novic pripravili pogovor z Olgo Kolenc, ki je pri Planinski založbi izdala knjigo Pot do kamnitih src.
Klikni na fotografijo za povečavo ...
Moto branja je bilo »Ženske premikajo gore«, zato so idrijski planinci v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Idrija medse povabili žensko, rojakinjo, ki premika gore.
Olga Kolenc se je leta 1953 rodila na Vojskem nad Idrijo, živi in dela v Novi Gorici. Piše poezijo in prozo ter haikuje, tudi narečno. Leta 2006 je izšla njena prva pesniška zbirka z naslovom Pot preobrazbe, leta 2020 pa zbirka z naslovom Z okna tiste kamre, obe z odtisi njenih likovnih del. Je članica goriškega literarnega kluba Govorica in Društva likovnih umetnikov severne Primorske, saj se ukvarja tudi s slikarstvom ter okoljsko in umetniško fotografijo. Literarna dela skupaj s fotografijami objavlja v uveljavljenih slovenskih revijah, v različnih zbornikih in koledarjih. Je dolgoletna redna zunanja sodelavka Planinskega vestnika.
Olgo Kolenc so ob dnevu gora gostili tudi v kulturni oddaji TV studia Idrijskih novic. Z novinarko Anko Rudolf sta se sprehodili po njeni življenjski poti, povedala je, kako je preživljala prva otroška leta na Vojskem, pa tudi kako se je počutila, ko se je preselila v Novo Gorico. Sprehodili sta se po po njeni novi knjigi Pot do kamnitih src, v kateri opisuje manj znane kotičke vzdolž hribov in gora ob zahodni slovenski meji.
V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.
Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.
Februarska številka Planinskega vestnika se spominja skupne slovenske-poljske alpinistične odprave iz leta 1978 na Tirič Mir, ki je s 7708 metri najvišji vrh pogorja Hindukuš in hkrati najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, po višini pa triintrideseti na svetu.